Tukaj izveste vse, kar morate vedeti za nego vaših sobnih rastlin – od pravilnega zalivanja, vlage, pa vse do potrebne opreme.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Rastline potrebujejo tudi v bivalnih prostorih dovolj kisika, vode in svetlobe ter primerno vlago. Prav tako je treba sobne rastline pravočasno presaditi, pri rasti pa pomaga tudi dobro gnojilo. Močne rastline sicer redkeje zbolijo, poznavanje tipičnih škodljivcev pa je vseeno pomembno, da lahko morebitno bolezen hitro in učinkovito zatrete.

Da lahko vaše rastline zdravo in močno rastejo in uspevajo, potrebuje pravilno nego in skrb. Priročnik vsebuje vse znanje o negi sobnih rastlin.

Sobne rastline ustvarjajo prijetno klimo v prostoru – med drugim povečajo tudi vlago. Stanovalci od tega znatno profitirajo. Vendar potrebujejo tudi sobne rastline primerno vlago, da lahko optimalno uspevajo. Zrak predvsem ne sme biti preveč suh.

Veliko rastlin potrebuje 60- do 70-% vlago, tropske rastline pa celo več kot 80-%. Za primerjavo: ljudje se dobro počutimo pri 40- do 60-% vlagi. Ker sobne rastline same povečajo vlago v prostoru, bo z več rastlinami vlaga dosledno višja. Rastline lahko tudi večkrat popršite z vodo in tako očistite prah z listja. To je predvsem pomembno pozimi pri zraku od gretja ali ob vročih poletjih.

Namig: Svojim rastlinam občasno privoščite tudi kopel ali prho.

Vsaka sobna rastlina ima svojo priljubljeno lego. Pravo mesto za rastlino je odvisno od svetlobe, vlage, temperature ter aktivnosti v prostoru.

Sončne lege: Kakteje, gerbere in krizanteme ter palme kot pahljačaste palme se na močnem soncu bolje obnesejo. Ne pozabite, da druge rastline na sočnih legah ter poleti potrebujejo bistveno več vode.

Svetle do polsenčne lege: Večina leg v stanovanju je svetlih do polsenčnih. Na polsenčnih legah uspevajo zelene rastline kot zelenčice, zlati potos ali zmajevke. Gumovec, juka in veliko cvetočih rastlin pa je raje na svetlem. Te rastline načeloma potrebujejo več svetlobe kot navadne zelene rastline.

Pomembno: Rastline za svetle lege pogosto ne marajo neposredne sončne svetlobe. Te rastline je morda tudi treba bolj zalivati.

Senčne lege: Praproti, vande, spatifil ali taščin jezik ne potrebujejo veliko svetlobe – potrebujejo pa visoko vlago in so idealne za kopalnico.

Če so rastline neposredno nad virom gretja, se lahko listi hitro izsušijo. Takrat potrebujejo rastline več vode. Tukaj so posebej ustrezne kakteje.

Če želite postaviti rastlino dlje od okna in imate na voljo le senčne lege, si lahko pomagate s svetilkami. Svetilke za rastline so posebne svetilke, ki žarijo v določenem barvnem spektru, da vzpodbudijo fotosintezo listov. Posebej pomembno je razmerje med modrimi, kratkovalovnimi in rdečimi, dolgovalovnimi deleži svetlobe ter intenzivnost svetlobe. Svetlike za rastline imitirajo te dele dnevne svetlobe in poskrbijo, da lahko vaša rastlina kljub pomanjkanju svetlobe optimalno raste in cveti.

Pri nakupu svetilke pazite na pravilno valovno dolžino in svetilnost, ki je navedena v luksih. 10.000–12.000 luksov je optimalno za rast večine rastlin. Vseeno pa ne pozabite na potrebe posameznih rastlin. Vaša svetilka naj se prav tako ne segreva, da se rastlina zaradi vročine ne poškoduje. Zato najbolje izberite svetilko z LED diodami, saj se ne pregrevajo. Tudi svetilne cevi, ki so naprodaj izrecno kot svetilke za rastline, so dobra rešitev za večje prostore.

Ko ste svetilko namestili, je ne pustite cele dneve goreti: Rastline morajo ponoči počivati v temi, svetilka naj torej gori 12–15 ur dnevno. To dosežete preprosto s časovnikom, ki vašo osvetlitev avtomatsko nadzira. Pri veliko modelih je to že vgrajeno.

Rastline redno potrebujejo svežo vodo – toda vsaka vrsta ima svoje potrebe. Pozanimajte se o vsaki posamezni vrsti. Če rastlino zalivate preveč, se bo začela voda kopičiti, korenine bodo začele gniti ali pa se bo rastlina utopila. Če potrebuje rastlina veliko vode, naj bo substrat vedno vlažen.

Rastlina s srednje veliko potrebo vode prejme novo vodo šele, ko je substrat suh na otip. Če rastlina potrebuje komaj kaj vode, je lahko substrat dalj časa suh.

Sobne rastlina praviloma vedno zalivamo na koreninah. Veliko rastlin, kot denimo orhideje, potrebujejo tudi občasno kopel. Pri tem vzamemo rastlino iz okrasnega lonca in jo skupaj z loncev vstavimo v vedro z mlačno vodo tako dolgo, dokler se nehajo pojavljati mehurčki. Nato vse skupaj posušimo na zraku, da se ne začne nabirati voda.

Večina sobnih rastlin se bo tudi razveselila občasne mlačne prhe. Prha v kadi rastline kot fikuse, palme ali praprot očisti prahu.

Pri vročini in vročih obdobjih pazite tudi, da potrebujejo sobne rastline takrat več vode. Če pa so rastline pozimi v hladnih prostorih, jih zalivajte manj – rastline so namreč v neke vrste zimskem spanju in potrebujejo bistveno manj tekočine.

Namig: Za zalivanje uporabite postano mineralno vodo. V mineralni vodi so pomembni minerali kot kalij in magnezij ter sledovi železa.

Prava zemlja oz. primeren talni substrat je za sobne rastline vsaj tako pomemben kot za vrtne rastline. Substrat hrani vodo in hranilne snovi in jih posreduje rastlini. Tudi pri zemlji za sobne rastline poznamo izdelke z manj šote in brez šote.

Šoto pri zemlji za sobne rastline pogosto zamenja humus, kompost ali lesena oz. kokosova vlakna. Te zemlje bolje shranjujejo vodo v primerjavi z izdelki s šoto. Kot drugo možnost lahko v zemljo primešate tudi glinen material ali rastlino posadite neposredno v glinen granulat. Granulat zelo dobro shranjuje vodo in rastline enakomerno oskrbi z vodo.

Če želite sobne rastline posaditi v idealno zemljo, uporabite specializirano zemljo za rože. Pri orhidejah tako uporabite zemljo za orhideje, za kakteje pa zemljo za kakteje. Substrat je prilagojen naravni legi vsake rastline in ji nudi vse, kar potrebuje za zdravo rast.

Lonec bo počasi premajhen za rastlino ali pa je zemlja stara in obrabljena – rastline je treba občasno presaditi. Korenine sobnih rastlin imajo v novem loncu več prostora, da se razprostrejo. Nova zemlja bo rastlino tudi bolje oskrbela s hranilnimi snovmi. Rastlina bo še naprej rasla in uspevala.

Čas: Spomladi, ko vzklijejo novi listi in poganjki, je pri večini rastlin pravi čas za presaditev.

Pogostost: Pogostost presajevanja je odvisna od rasti: manjše rastline presadite na 2 do 3 leta, večje pa na 4 do 5 let.

Pri izbiri loncev za sobne rastline ločimo med rastlinskimi lonci in okrasnimi lonci. V rastlinski lonec zasadite rastlino neposredno. Okrasni lonec pa odvisno od materiala preprečuje nabiranje vode in služi kot okrasje za stanovanje.

Lahko kupite lonce z namakanjem ali brez njega. Namakalni lonci zagotovijo enakomerno oskrbo rastline z vodo in olajšajo nego. Tudi izbira med glinenimi ali plastičnimi lonci vpliva na pogostost zalivanja, saj glina tudi vpija vodo.

Namig: Pazite na majhen razmak med loncem in okrasnim loncem. S tem omogočite odtekanje odvečne vode.

Sobne rastline kot palme občasno potrebujejo gnojilo. Z njim dodate substratu nova hranila. Pri gnojenju je na voljo več različnih izdelkov.

Tekoče gnojilo dodate vodi za zalivanje. Gnojilne palice ali tablete pa date neposredno v substrat. Prav tako lahko kupite rastlinsko gnojilo s takojšnjim ali dolgoročnim učinkom, obstajajo pa tudi hibridni izdelki. Pri tem upoštevajte navodila proizvajalca. Veliko dolgoročnih gnojil oskrbi rastlino s pomembnimi hranili tekom približno treh mesecev. Gnojilo v glavnem sestavljajo tri glavne hranilne snovi in sledovi elementov.

Dušik je vzpodbujevalec rasti pri rastlini. Odgovoren je za rast ter zelenost listov. Ravno zelene rastline potrebujejo torej veliko dušika.

Fosfor regulira cvetenje rastline. Cvetoče rastline potrebujejo torej veliko fosforja za zdrave in močne cvetove.

Kalij krepi celične stene rastlin. Rastline bodo močnejše in bolje se bodo spopadale z neugodnimi življenjskimi pogoji.

Sledovi elementov sta denimo železo ali magnezij. Železo preprečuje porumenelost listov (klorozo), magnezij pa krepi odpornost rastline.

Te hranilne snovi potrebuje vsaka rastlina za rast in zdravje, a v različnih razmerjih. Zato uporabljajte gnojilo, ki je čim bolj prilagojeno potrebam vaših rastlin.

Na podlagi pomembnih indikatorjev lahko hitro izveste, kaj manjka vašim sobnim rastlinam. Po navadi vam sporočajo listi, kaj rastlini manjka. Pogosto pomaga sprememba lege ali manj vode.

Na opozorilne znake se odzovite pravočasno:

Zaradi neugodnih življenjskih pogojev kot visokih temperatur, suhega okolja ali zraka iz virov gretja pozimi postanejo rastline dovzetne za škodljivce kot pršice, uši, resarje in volnate uši. Če ostanejo škodljivci neopaženi, rastlinam izsrkavajo hranilne snovi in jim s tem škodijo ter se razširijo morda celo po stanovanju na druge rastline.

Rastline torej redno preverjajte za škodljivce, predvsem na spodnji strani listov. Če pride do napada škodljivcev, jih nemudoma odstranite in poskrbite, da se niso prenesli na druge rastline.

Preprosti namigi za spopadanje s škodljivci:

Pršice: rastline zavijte za deset dni v neprepustno plastično vrečko.

Listne uši: liste za dve uri potopite v vodo.

Uši: odstranite jih z vlažno krpo ali v alkohol namočeno vatno paličico.

Resarji: rastlino več dni zapored temeljito oprhajte.

Ob gospodinjskih sredstvih so na voljo tudi učinkovita zaščitna sredstva za rastline. Ravno pri trdovratnih napadih so ta sredstva posebej priročna. Zaščitna sredstva za rastline vedno uporabljajte pazljivo in pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o izdelku.